14. 12. 2015 | Arhiv, SS Škofja Loka
Program Mednarodno priznanje za mlade – MEPI je univerzalen, svetovno priznani mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom omogoča, da v svojem prostem času, v okviru neformalnega učenja, z aktivno udeležbo na različnih področjih (prostovoljstvo, veščine, šport in odprava), odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Tako mlade spodbuja k vsestranskemu razvoju v aktivne, odgovorne in zadovoljne ljudi, pripravljene na izzive življenja.
Vsako leto se za sodelovanje v programu MEPI odloča veliko število mladostnikov širom Slovenije in tudi naši mladostniki pri tem postajajo vse bolj pogumni. Še več! Lahko se pohvalimo, da smo v letošnjem letu do bronastega MEPI priznanja pospremili našega Tima. Tim je tako postal ne le dobitnik brona, pač pa tudi prvi mepijevec v vrstah Vzgojnega zavoda Kranj! 🙂
Slavnostna podelitev bronastih in srebrnih priznanj za mepijevce iz Kranja in okolice je potekala v četrtek, 10. 12. 2015, ob 17. uri na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Poleg Tima je bronasto priznanje prejelo še 40 mladostnikov, 23 mladostnikov pa je prejelo srebrno priznanje. Slavnostna govorca na prireditvi sta bila direktorica Zavoda MEPI Andreja Anžur Černič in župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar, ki sta dobitnikom priznanj čestitala in povedala, kako zelo cenita njihove dosežke in jih motivirala, da vztrajajo do zlatega priznanja.
Čestitkam direktorice zavoda MEPI in župana Mestne občine Kranj pa se seveda pridružujemo tudi vsi otroci, mladostniki in zaposleni v Vzgojnem zavodu Kranj.
Tim, iskrene čestitke ob uspešno opravljeni prvi stopnji MEPI programa in pridobljenem bronastem priznanju! Želimo ti, da uspešno prehodiš tudi srebrno in zlato MEPI pot ter ob tem pridobiš čim več novih znanj, izkušenj, spretnosti, poznanstev, prijateljstev in nenazadnje tudi lepih spominov. Bron je osvojen, sedaj pa pogumno naprej! 😉
Mentorica: Mateja Oman
14. 12. 2015 | Arhiv, SS Črnava
V nedeljo, 29. 11. 2015, smo se otroci, mladostniki in vzgojitelji odpravili na prav posebno dogodivščino. Odšli smo namreč na snemanje oddaje Vse je mogoče, ki jo vodi Bojan Emeršič.
Za nekatere je bila to prva izkušnja s snemanjem, spet drugi smo v preteklosti že bili gosti medinskih hiš (snemanje kviza Moja Slovenija, dan odprtih vrat v medijski hiši Pro Plus, ogled radia Val 202, …). A prav vsi smo na snemanju uživali in kljub temu, da smo v studiu RTV Slovenija preživeli 3 ure in pol, nam niti za hip ni postalo dolgčas.
Posneta oddaja je bila na sporedu 12. 12. 2015 in prav nas je bilo moč opazovati tekom cele oddaje. Nahajali smo se namreč v publiki tik za voditeljem in če boste vsaj malo pozornosti namenili fotografijam v galeriji, nas boste zlahka opazili v ozadju. 😉
Zapisala: Mateja Oman
9. 12. 2015 | Adrenalinc, Arhiv
V sredo, 2.12.2015, se je skupina iz Vzgojnega zavoda Kranj odzvala na vabilo organizatorjev tradicionalnega pohoda v Vrbo, VIZ Smlednik. Slednji so že 17. leto zapored organizirali pohod v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Iz VZ Kranj se je pohoda udeležilo 18 otrok, mladostnic in mladostnikov in 7 spremljevalk in spremljevalcev. Vsa pohvala Martinu, Denisu, Žigu, Timu, Roku, Gregorju, Hani, Sandiju, Tilnu, Rebeki, Markotu, Marku, Izidorju, Ireni, Valeriji, Nuši, Niku in Aleksandru ter Petri, Mateji, Saši, Maji, Adrijani in Tini za prehojeno pot, po ocenah organizatorjev dolgo 42 km med Smlednikom in Vrbo. V Kranju, Prešernovem mestu, smo se ustavili pred spomenikom pri Prešernovem gledališču, v galeriji lavreatov – Prešernovih nagrajencev, v Prešernovi rojstni hiši, v stavbi Občine Kranj, kjer so nas sprejeli v Uradu župana MO Kranj in v Prešernovem gaju ob spomeniku, kjer je pesnik pokopan.
Pot nas je naprej vodila mimo Nakla, Bistrice in Podbrezij do Črnivca, kjer smo imeli kosilo. Od tam je potekal še zaključek poti do Prešernove rojstne hiše v Vrbi, kjer so nam organizatorji skupaj z županom Žirovnice pripravili izreden sprejem. Prispeli smo v času, ko se je že nočilo, tako, da je smo pot začeli in končali v objemu noči.
Še enkrat bi rad pohvalil in se zahvalil vsem udeležencem pohoda v Vrbo in seveda organizatorjem. Vso pot naj bi prehodilo 74 pohodnikov, s tistimi, ki so se priključevali med potjo, pa nas je na cilj prispelo 82 pohodnikov. Poleg udeležencev iz VIZ Smlednik in VZ Kranj so z nami hodili še udeleženci dijaškega doma s spremljevalcem, direktorica Zavoda za turizem Žirovnica. V Kranju se nam je pridružila skupina iz OŠ Franceta Prešerna Kranj, v Žirovnici pa še skupina iz OŠ Franceta Prešerna Žirovnica.
Prispevek o pohodu si lahko ogledate na spodnji povezavi:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174374790
Zapisal: Andrej Gregorač
6. 11. 2015 | Arhiv
25. 10. 2015 se je 18 zaposlenih iz Vzgojnega zavoda Kranj in trije zunanji udeleženci odpravilo na strokovno ekskurzijo na Nizozemsko.
Nizozemska je bila izbrana zaradi velike pestrosti vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih v okviru svojega šolskega sistema nudi prebivalcem. Namen ekskurzije je bil spoznati nizozemski šolski sistem na splošno, s poudarkom na izobraževanju otrok s posebnimi potrebami in obiskati ter spoznati delovanje ustanov in programov, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Obiskali smo sledeče institucije:
- Netherlands institute for curriculum development, SLO (Piet Heinstraat 12, 7511 JE Enschede);
- Penta College, Hengelo (Krabbenbosweg 91, 7555 ED Hengelo);
- The Vaart, del organizacije Horizon, Nizozemska (Poelruiterpad 9-11, 2171 Sassenheim, Amsterdam);
- De Strandwacht (Paddepad 8, Den Haag) in Blokpoelschool (Haardstede 1, Den Haag).
Poleg obiska teh institucij so bili organizirani tudi posveti s strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, v katerih so nam predstavili njihov model VIZ otrok s posebnimi potrebami na državni ravni, v diskusiji pa smo imeli možnost izmenjati izkušnje z neposrednim delom z otroki in mladostniki.
Preostanek časa smo izkoristili za oglede znamenitosti v bližini institucij, ki smo jih obiskali.
S strokovne ekskurzije smo se vrnili 29. 10. 2015.
Strokovno ekskurzijo na Nizozemsko nam je omogočila fundacija Thoolen Foundation Vaduz, za kar se najlepše zahvaljujemo! Iskrena hvala pa tudi vsem strokovnjakom in ustanovam na Nizozemskem, ki so nas sprejeli odprtih rok in poskrbeli, da smo se pri njih počutili odlično, se seznanili z njihovimi izkušnjami in pridobili nova strokovna znanja.
Nekaj utrinkov z ekskurzije si lahko ogledate v fotogaleriji.
2. 11. 2015 | Arhiv, SS Črnava
Dobri odnosi, zaupanje, povezana skupina, pozitivna energija, dobra volja in veliko motivacije je le nekaj pomembnih elementov, ki nam v Stanovanjski skupini omogočajo, da šolsko leto skupaj preživimo kar se da koristno, kvalitetno in prijetno. Tokrat smo vse omenjene elemente razvijali in pridobivali na motivacijskem vikendu v CŠOD Peca.
V petek, 16.10.2015, smo se namreč iz Preddvora odpeljali v Mežico. Tam smo se namestili v CŠOD Peca in se odpravili raziskovat njegovo okolico. Večer je minil v znamenju zabavnih družabnih iger, ki smo si jih tokrat izposodili kar iz oddaje Vse je mogoče.
Drugi dan smo pričeli z ogledom rudnika Mežica. Vanj smo se popeljali z vlakom, nato pa smo se sprehodili po prostranih podzemnih labirintih. Popoldne smo se spoznavali s posebno športno disciplino, in sicer z golf diskom. Večer smo zaključili s pižama party-jem. 😉
Nedeljsko dopoldne smo izkoristili za ogled Najevske lipe, ki že desetletja velja za najdebelejše drevo v Sloveniji. Nato smo se podali na pobočja Smrekovca, ki je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Glede na to, da je Smrekovec ugasli vulkan, smo seveda vztrajno iskali njegov krater. 😉
Vikend pa je (pre)hitro minil in ni nam preostalo drugega, kot da se vrnemo nazaj v Preddvor. Seveda polni motivacije in zagona za prihajajoče izzive. Našo dogodivščino smo tako v nedeljo zvečer zaključili s pozdravom, ki so nas ga naučili mežiški rudarji: SREČNO! 😉
13. 10. 2015 | Arhiv, NasVIZ
6.10. 2015 smo se »Nasvizovci« podali na adrenalinsko pustolovščino v skakalni center na Poljah (3 km oddaljen od Bohinjskega jezera) na Hansenovo skakalnico.
Dan je bil turoben, pripravljalo se je na dež, vendar 14 pogumnežev (12 otrok/ mladostnikov in dve vzgojiteljici), to ni odvrnilo od želje, da se poda na adrenalinsko preizkušnjo na bohinjski flayer (napravo za simulacijo smučarskih skokov) in zorbing (kotaljenje v žogi navzdol).
Zaradi nestrpnosti smo pod skakalnico prišli eno uro prezgodaj, zato smo se odpravili do jezera, kjer smo se v bližnjem bifeju okrepčali s kakavom. Ob srebanju vroče, sladke tekočine, so začeli padati prvi komentarji: » mene je pa strah«, »ali bom zmogla«, »jaz pa ne bi šel«, »komaj čakam«, … Kot nalašč, je začelo še deževati. Marsikdo si je pri sebi že oddahnil, češ, saj bo zadeva odpovedana. Ob vzpodbudnih besedah spremljevalk, ki pa tudi nisva bili povsem ravnodušni (to je bilo potrebno skriti), smo se točno ob 15.00 pripeljali ob vznožje skakalnice. Tam sta nas pričakala dobrovoljna Brane in Nejc, inštruktorja in bivša skakalca. Deževati je prenehalo, zato smo se takoj odpravili v akcijo. Sledila so navodila in razdelitev v dve skupini. Nejeverni pogledi proti zaletišču so bili zgovorni: »Ali je varno?«. Inštruktor nas je potolažil in povedal, da je bil najmlajši udeleženec star 4 leta, najstarejša udeleženka pa 82 let. No, če sta zmogla ona, bomo pa tudi mi, smo si rekli in se s pravi skakalnimi smučmi in potrebnimi varnostnimi pasovi odpravili na vrh skakalnice.
Prav vsi smo uspešno preizkusili adrenalinski in varni preizkus skakanja, se počutili kot ptice, podoživeli, kako se počutijo naši šampioni v zraku, … Navijanja, ploskanja, vzpodbujanja ni manjkalo, pa tudi smeha ne, ko je ena od udeleženk ponesrečeno pristala na kolenih, brez poškodb seveda. Nekaterim je uspelo poleti v pravi V- tehniki in celo pristati v telemarku. Tudi skriti talenti so se našli.
Sledila je druga adrenalinska preizkušnja, ki sem imenuje zorbing. Zorb je ogromna žoga, narejena iz posebnega PVC-ja. Premer Zorba je 3.30m, vanj pa spravimo 13 kubikov zraka. Med kotaljenjem je med vami in zemljo 70 cm zraka, saj ste pripeti v žogi, ki je znotraj žoge. V žogo se usedeta dve osebi, ki sedita eden nasproti drugega, pripeta vsak na svoj sedež. Ko so noge vpete, pas okoli trebuha zategnjen, naramni pasovi čez rame varno pritrjeni in roke v oprijemu, se po besedah 3,2, 1 prične nepozabni spust.
Za konec lahko zapišemo tole. Hvala tistemu zgoraj, ki je poskrbel, da je prenehalo deževati in smo lahko izpeljali športno adrenalinsko aktivnost. Zmagali smo, vsak zase in vsi skupaj. Premagali smo strah, prepoznali lastno vzdržljivost, meje sposobnosti, zaupanje vase in druge ter se medsebojno povezali.
Mentorici: Katja Sitar in Saša Gorenc Košir
Zapisala: Saša Gorenc Košir
