Zimske počitnice so tu in mi pošteno uživamo v vseh radostih, ki jih počitnice prinašajo s seboj.
A kljub temu, da je uradno še zima, mi že vonjamo pomlad.
Pa smo rekli: “Hej, jo gremo poiskat?”
In smo šli!
A kam?
Na Kras, tam je sonca na pretek!
Ooo ja, res ga je bilo!
Topel dan, s soncem obsijan, je bil ravno pravšnji, da smo se na Krasu podali na lov na Kokoš.
Kokoš?!
Kakšno Kokoš? Čigavo Kokoš?!
Ja na vzpetino Kokoš!
Kokoš je 674 metrov visok hrib, ki se dviga nad Lipico, Vilenico in vasjo Lokev. Na Kokoš vodi razgibana in nezahtevna pot, na kateri smo se pošteno zabavali. Smeha, klepeta in dobre volje kar ni in ni zmanjkalo. In veste kaj? Kokoš nam je postregla tudi s tem, po kar smo pravzaprav prišli: znanilkami pomladi! Našli smo zvončke, žafrane, trobentice, … Ob poležavanju na vrhu Kokoši, kjer nas je sonce malo da ne opeklo, smo tako z gotovostjo lahko potrdili, da nas pomlad čaka tik za vogalom.
Radovedni kot vedno, smo seveda dodobra izkoristili kraški teren in se podali tudi v jamo Vilenica. Očarala nas je, to moramo priznati. Kaj vse zmore ustvariti narava! Kar nismo se mogli načuditi vsemu lepemu, kar nam je imelo pokazati podzemlje.
Prijetno utrujeni, a zadovoljni smo se vrnili na Gorenjsko. Po slastni večerji smo se odpravili spat in verjamem, da je to noč marsikdo sanjal dišeče spomladanske žarke… Ali pa morda Kokoš. 😉
Mentorici: Ana Furlan in Mateja Oman Komurka
Zapisala: Mateja Oman Komurka
