Vzgojni program in koncepti

Socialno-pedagoška obravnava otrok in mladostnikov

Vzgojni zavod Kranj je javni zavod namenjen vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in čustvovanja.
Kapaciteta zavoda je 40 otrok/mladostnikov. Sprejemamo fante in dekleta iz cele Slovenije.
Zavod organizacijsko in vsebinsko deluje od leta 1994 dalje v okviru petih stanovanjskih skupin, ki so locirane na področju Preddvora, Kranja in Škofje Loke.
V stanovanjskih skupinah živijo otroci in mladostniki v starosti od sedem do osemnajst let, ki zaradi čustvene, socialne in vzgojne ogroženosti v družini in okolju potrebujejo izven družinsko namestitev.
V skupini živi osem otrok/mladostnikov za katere skrbijo štirje strokovni delavci, po izobrazbi socialni pedagogi, socialni delavci in psihologi, ter gospodinje, ki skupaj z otroki /mladostniki oblikujejo življenje in delo v skupini.
Otroci/mladostniki obiskujejo zunanje osnovne šole in srednje šole v neposredni bližini stanovanjskih skupin.
Strokovni delavci se povezujejo s strokovnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah, z zdravstvenimi službami in s centri za socialno delo, ki se aktivno vključujejo kot sodelavci pri celostni obravnavi otrok/mladostnikov in družine.
Pri učenju za življenje, ki poteka znotraj stanovanjskih skupin, igrajo pomembno vlogo starši. So pomembni sodelavci pri vzgoji otroka in mladostnika v času, ko živi v stanovanjski skupini. Seznanjeni so z napredkom otroka, njegovim učnim uspehom, pa tudi z njegovimi stiskami in težavami. V času, ko je otrok/mladostnik v obravnavi v stanovanjski skupini, starši in otroci ponovno zgradijo most sodelovanja in zaupanja.
Oblike dela so prilagojene individualnim potrebam in zmožnostim posameznega otroka/mladostnika. Sodelovanje z otroki/mladostniki temelji na medsebojnem zaupanju, dogovarjanju in odkriti komunikaciji. Vključujejo se v običajno vsakodnevno življenjsko okolje in dejavnosti izven stanovanjske skupine. Vsakdan v skupini poteka podobno kot v veliki družini: zjutraj po zajtrku gredo otroci/mladostniki v šole, se po pouku vrnejo v skupine, sodelujejo pri opravilih v hiši, popoldan imajo čas namenjen učenju in šolskim opravilom, večerni čas pa je namenjen raznim interesnim dejavnostim: likovnim zaposlitvam, sprehodom, izletom v naravo, ogledu gledaliških, filmskih predstav, športnim aktivnostim, na primer kolesarjenju, plavanju ali smučanju, ter drugim skupinskim in  individualnim zaposlitvam.
Predviden čas bivanja v stanovanjski skupini je predviden do treh let. Odpust iz stanovanjske skupine je vezan na doseganje zastavljenih individualnih ciljev oziroma se izvede v primeru hujšega kršenja sprejetih dogovorov znotraj skupine.

Razlogi za vključitev otroka ali mladostnika v stanovanjsko skupino

  • neustrezni pogoji za življenje in delo doma;
  • okvirji domače situacije niso ustrezno strukturirani ali jih je otrok/mladostnik prerasel;
  • otrok/mladostnik ima težave pri odraščanju in prilagajanju na socialno okolje;
  • doma ni ustrezne čustvene stabilnosti in podpore;
  • neuspešnost v šoli in nemoč staršev ob tej situaciji;
  • vedenjska problematika otroka/mladostnika.

Pogoji za vključitev otroka ali mladostnika v stanovanjsko skupino

  • strinjanje otroka/mladostnika, da se vključuje v skupino in da se bo držal dogovorov in pravil v skupini;
  • na informativnem sestanku otrok/mladostnik izve za pravila, dolžnosti in dogovore;
  • vključitev otroka/mladostnika v šolo ter redno obiskovanje pouka in uspešno opravljanje šolskih obveznosti;
  • problematika otroka/mladostnika ne presega okvirjev življenja in dela v skupini;
  • na podlagi te problematike se sestane strokovni tim in situacijo oceni (če gre za psihične bolezni ali hujše oblike disocialnega vedenja, otroku/mladostniku ne moremo nuditi ustrezne obravnave);
  • v katero skupino se otroka/mladostnika vključi, se dogovori na strokovnem timu;
  • prošnja CSD-ja.

Razlogi za prekinitev obravnave v stanovanjski skupini

  • želja otroka/mladostnika, strinjanje staršev in CSD-ja;
  • zaključek izobraževanja;
  • neupoštevanje pravil in dogovorov v skupini;
  • pojav bolezni ali hujših motenj, zaradi česar ni več mogoča integracija v šolski kolektiv in našo skupino;
  • izboljšanje situacije doma, odprava težav pri otroku/mladostniku.

Posebnosti osnovnošolskih skupin

  • z otrokom se o njegovih problemih pogovarjamo;
  • učimo ga odkritosti in ga usmerjamo k samostojnemu reševanju težav;
  • otrok aktivno sodeluje pri načrtih in postavljanju ciljev;
  • otroku pomagamo k realnemu sprejemanju njegove družinske, socialne in čustvene situacije;
  • iščemo nove načine, ki so blizu otroku in mu pomagajo prebroditi najhujše trenutke;
  • z otrokom iščemo njegova močna pozitivna področja, kje se lahko v svetu pokaže kot enak med enakimi;
  • v primeru, da se bo otrok nekoč vrnil v domače okolje, vzdržujemo stike z njegovimi starši ali sorodniki in pomagamo, da se vez med otrokom in domačim okoljem ne pretrga, ampak da se vzpostavi boljši odnos, kot je bil prej.

Posebnosti mladostniške skupine

  • življenje v skupini temelji na samostojnosti, odgovornosti in iskrenosti;
  • mladostnik si lahko življenje in delo organizira zelo samostojno, vendar se mora držati dogovorov;
  • mladostniku pomagamo pri težavah, pri odločanju se z njim veliko pogovarjamo;
  • sodelujemo z domačo okolico in imamo redne stike s šolo.