04/2315-041 ravnatelj@vz-kranj.si

Jadranje za jutri 2016

Športno društvo SAPPA je letos, od 25.5. do 28.5. 2016, ponovno organiziralo terapevtsko izobraževalni projekt »Jadranje za jutri«.  Od ustanovitve v letu 2009, ko se je 14 članov odločilo, da bodo popularizirali aktivni način preživljanja prostega časa in zdravega načina življenja, so k tej ideji dodali še humanitarno noto in nastal je 4-dnevni projekt, ki so ga letos izvedli že sedmič. Namenjen je otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (otrokom s posebnimi potrebami). V projekt se vključujejo tako ustanove za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami kot tudi ustanove za invalide in pa slepo ter slabovidno mladino.

VZ Kranj je že dolgoletni udeleženec tega projekta. Iz naše ustanove se je letos jadranja udeležilo 6 otrok, dva spremljevalca in skipperja Joža in Franček. Skupaj smo preživeli 4 nepozabne dni na 14-metrski jadrnici ob prekrasnem vremenu, od Marine Veruda do Brionskih otokov, okoli svetilnika Porer do Premanturskega zaliva.

Prav gotovo bodo vse udeležence spomini na ta doživetja še dolgo spremljala, kajti  »Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J.W. Goethe)«

Fotografije govorijo svojo zgodbo.

Mentorici: Katarina Sekne in Mojca Goriup

Zapisala: Mojca Goriup

Mladi Kranjčani bodo na morje kar odpešačili

“Mladi Kranjčani bodo na morje kar odpešačili” je naslov članka, ki so ga o naših mladih pohodnikih objavili v Slovenskih novicah. Letošnje poletje bo namreč potekal že tretji pohod Alpe-Adria, ki poteka vse od Kranja do Pirana. Prispevek si lahko preberete na spletni strani Slovenskih novic ali pa si ga ogledate v PDF obliki.

Želimo vam prijetno branje!
Če pa vas med branjem zasrbijo podplati, pa le hitro obujte čevlje in se odpravite z nami na pot! 😉

Ekipa VZ Kranj blestela na državnem tekmovanju v poznavanju življenja in dela Josipa Jurčiča

Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora že vrsto let organizira državno tekmovanje v poznavanju življenja in dela Josipa Jurčiča za otroke in mladostnike iz slovenskih vzgojnih zavodov, mladinskih domov, prevzgojnega doma, stanovanjskih skupin, ZGNL Ljubljana in CIRIUS Kamnik.

Tekmovanje poteka v obliki pohoda od Muljave do Višnje Gore, a pri tem čas hoje ni pomemben. Kar zares šteje je, kako ekipa opravi naloge, pred katere je postavljena tekom poti (kviz na tematiko Josipa Jurčiča, izdelovanje šopka in poznavanje rastlin v njem, iskanje posebnih, v namen pohoda izdelanih gob in streljanje na gol). Letošnje tekmovanje je potekalo 19. 05. 2016, ekipo Vzgojnega zavoda Kranj pa so sestavljali Irena, Valerija, Nuša, Rebeka, Silvo, Rusmir in Tilen. Delovali so izredno povezano in sodelovalno, bili so polni znanja, energije in zagona, kar je botrovalo k izredno dobri uvrstitvi na tekmovanju. Ekipa je namreč zasedla 2. mesto, za kar si zasluži vse pohvale in čestitke! Super ste bili!!! 🙂

Vsako leto pa se mladi potegujejo tudi za čim boljše uvrstitve na izzivu Višnja Gora ima talent, kjer se lahko predstavijo s svojimi individualnimi ali skupinskimi točkami. Večina mladih se predstavi z glasbenimi prispevki. V naši ekipi sta pogum zbrala Tilen in Silvo. Tilen nas je navdušil z beatbox točko, Silvo pa nas je razgrel s pesmijo Črn tulipan. Oba sta nastop opravila izvrstno in zasedla najboljša mesta. Silvo se je namreč uvrstil na 4. mesto, Tilen pa na najboljše 1. mesto! Fanta, iskrene čestitke za osvojeni mesti in bravo za pogum ter izvedbo vajinih nastopov! Odlična sta bila!!! 🙂

Mentorici: Saša Rozman Berce in Mateja Oman

Doživljajski vikend na Kolpi

Ekipa potepuhov (Irena, Valerija, Aleksander, Ismir, Nik, Gregor, Rok, Blaž, Rusmir, Martin, Mateja, Grega in Petra) se je 06. 05. 2016 odpravila na doživljajski vikend na Kolpi. Kar šest mladostnikov se je na to doživetje podalo že drugič, saj so vedeli, da jih čaka mnogo smeha, zabave in avantur.

Kljub temu, da je le teden dni pred odhodom padal sneg, nas to ni ustavilo, da se ne bi za uvod v vikend najprej podali naravnost v tokove Kolpe. Ja, prav ste prebrali. 🙂 Oblekli smo si kopalke, globoko vdihnili in gremoooo! Voda je bila mrzla, tok zaradi obilice dežja kar močan, a naš pogum je bil močnejši od vsega. 🙂 Po uvodni osvežitvi je sledilo tekmovanje v metanju kamenja čez reko, kjer so še posebej blesteli fantje in ne boste verjeli, zmagovalni kamen je priletel s slovenskega bregu reke čisto na hrvaški breg. 🙂

Uvodnim vragolijam ob reki, je sledila namestitev na domačiji Pr’ Kokotu, kjer nas je prijazno in gostoljubno sprejel sam lastnik kmetije. Razkazal nam je senik in skedenj, kjer smo si uredili prenočišča ter nam predstavil preostale možnosti, ki jih nudi domačija. Prostrane travnate površine smo takoj izkoristili za igro nogometa, igranje  badmintona, metanje vortexa, norčije z diabolom, med drevesi smo napeli slackline, … Vsak izmed nas je našel primerno aktivnost zase in naslednji dve uri smo uživali v druženju – o dolgčasu ali uporabi elektronskih napravic ni bilo ne duha, ne sluha. 🙂

Dan smo zaključili z večerjo in zabavnim programom ob tabornem ognju. Tam smo najprej za posladek spekli nekaj sladkornih penic, nato pa je sledila čisto prava cirkuška pedagogika. Vsak od nas je imel možnost, da se preizkusi v trikih z ognjem in kar nekaj mladih je pokazalo čisto pravi cirkuški talent. Za popolno relaksacijo je poskrbela verižna masaža in za tem sladko spanje. 🙂

Noč je bila mrzla – milo rečeno. 🙂 Vsi, ki so spali na seniku, so se zarili v seno, da jim je bilo toplo, preostali na skednju, pa smo si morali nadeti bunde, da nas ne bi zeblo.

Prebudili smo se v čudovito jutro. A življenje na domačiji ni le zabava, zato je po zajtrku sledila delovna akcija. 🙂 Razdelili smo se v ekipe in se lotili čiščenja podstrehe starega poslopja, grabljenja pokošene trave, pranja zabojnikov za smeti, … A čisto brez zabave pa kljub vsemu ne gre in tako se je resnemu delu kmalu pridružilo špricanje z vodo, valjanje po blatu, poležavanje na asfaltu, krašenje vzgojiteljev s travniškim cvetjem, … 🙂

Delu je sledilo dobro kosilo in nato težko pričakovani dogodek – rafranje po Kolpi. Priznati je treba, da so se kot pozitivna izkazala znanja in izkušnje lanskega leta, saj nam je šlo tokrat rafranje izredno dobro od rok. Prav nič se nismo vrteli na mestu, pač pa smo se takoj zapodili po toku reke. Tudi prevračanja letos ni bilo. Ja, pravi profesionalci smo že postali. 🙂 A suhi do cilja seveda nismo prišli… Škropili smo se z vodo, se metali v reko, poskušali prevrniti drug drugega, … 🙂

Večer je ponovno minil ob tabornem ognju. Tokrat smo si na njem spekli hrenovke in medtem ko je “na celini” pošteno deževalo, je nas vsake toliko časa poškropila le kakšna mimoidoča kapljica – da nam ob ognju ne bi bilo preveč vroče. 🙂 Vseeno pa nam je vreme zagodlo do te mere, da smo odpovedali večerni pohod do groba Ljubice Milič (oz. Milice Ljubić, kakor smo jo preimenovali mi), za katero se po Beli krajini govori, da jo je požrl volkodlak… To skrivnost bomo očitno morali raziskati prihodnjič. 😉

Druga noč je bila bolj topla, res pa je tudi, da smo se glede na preteklo izkušnjo, nanjo bolje pripravili. 🙂 Tokrat ni zeblo nikogar, le minila je prehitro, saj smo morali v nedeljo vstati že ob 7.00. To je bilo, roko na srce, za nedeljsko jutro kar preveč naporno. 🙂 Zajtrk, pospravljanje domačije, pakiranje in gremo na pot. Tokrat na pohod po slovenski najjužnejši pešpoti. Slednja poteka od Damlja do Radenc, po slikovitem kolpskem kanjonu in čudoviti neokrnjeni naravi. Pot nas je vodila skozi vas Kot, ki je najjužnejša točka Slovenije, postali smo pri francoskem kamnu, si pogledali nekaj metrov podzemne jame Kobiljača (najdaljša belokranjska kraška jama), v vasi Breg smo bili priča mletju edinega še delujočega mlina v tem delu reke Kolpe, na koncu poti pa smo se okrepčali s kosilom. Vzgojitelja Grega in Petra sta pešpot doživela še posebej v stiku z naravo, saj sta pot v celoti prehodila bosa. 🙂

Naš zadnji postanek je bil v vasi Dvor, kjer smo se posladkali s sladoledom, poklepetali o naših doživetjih, strnili misli in izkušnje ter sklenili, da se kmalu spet podamo na kakšno podobno avanturo. 🙂

Za vse, ki niste bili z nami, smo pripravili foto galerijo. Žal v njej manjka večina fotografij prvega dne, a je nek belokranjski škrat želel, da ti dogodki ostanejo le v spominih udeležencev in je zato vse fotografije izbrisal. Naslednje dni smo fotoaparat k sreči uspeli skriti pred njim. 😉

Mentorji: Mateja Oman, Gregor Rožanc in Petra Vladimirov

Zapisala: Mateja Oman

Zimska pravljica na Komni

Tretji vikend v marcu se je 10 otrok in mladostnikov iz Vzgojnega zavoda Kranj in Vzgojno-izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega Smlednik ob spremstvu štirih vzgojiteljic odpravilo na čisto pravo zimsko pravljico na Komno, Planino na Kraju in Bogatinsko sedlo.

O dogajanju lahko govorimo le v presežnikih: vreme je bilo kičasto, debelina snežne odeje zavidljiva, aktivnosti dinamične in atraktivne, razgledi fascinantni in dih jemajoči, naša hiška domača in prijetna, družba enkratna, zgodbe, ki so nastajale pa zabavne, razburljive in nepozabne. 🙂

Fotografije so same po sebi dovolj zgovorne, zato o dogajanju ne bomo izgubljali besed. Uživajte ob gledanju! 🙂

Mentorici: Petra Vladimirov in Mateja Oman

Tradicionalni pohod iz Smlednika v Vrbo

V sredo, 2.12.2015, se je skupina iz Vzgojnega zavoda Kranj odzvala na vabilo organizatorjev tradicionalnega pohoda v Vrbo, VIZ Smlednik. Slednji so že 17. leto zapored organizirali pohod v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

Iz VZ Kranj se je pohoda udeležilo 18 otrok, mladostnic in mladostnikov in 7 spremljevalk in spremljevalcev. Vsa pohvala Martinu, Denisu, Žigu, Timu, Roku, Gregorju, Hani, Sandiju, Tilnu, Rebeki, Markotu, Marku, Izidorju, Ireni, Valeriji, Nuši, Niku in Aleksandru ter Petri, Mateji, Saši, Maji, Adrijani in Tini za prehojeno pot, po ocenah organizatorjev dolgo 42 km med Smlednikom in Vrbo. V Kranju, Prešernovem mestu, smo se ustavili pred spomenikom pri Prešernovem gledališču, v galeriji lavreatov – Prešernovih nagrajencev, v Prešernovi rojstni hiši, v stavbi Občine Kranj, kjer so nas sprejeli v Uradu župana MO Kranj in v Prešernovem gaju ob spomeniku, kjer je pesnik pokopan.

Pot nas je naprej vodila mimo Nakla, Bistrice in Podbrezij do Črnivca, kjer smo imeli kosilo. Od tam je potekal še zaključek poti do Prešernove rojstne hiše v Vrbi, kjer so nam organizatorji skupaj z županom Žirovnice pripravili izreden sprejem. Prispeli smo v času, ko se je že nočilo, tako, da je smo pot začeli in končali v objemu noči.

Še enkrat bi rad pohvalil in se zahvalil vsem udeležencem pohoda v Vrbo in seveda organizatorjem. Vso pot naj bi prehodilo 74 pohodnikov, s tistimi, ki so se priključevali med potjo, pa nas je na cilj prispelo 82 pohodnikov. Poleg udeležencev iz VIZ Smlednik in VZ Kranj so z nami hodili še udeleženci dijaškega doma s spremljevalcem, direktorica Zavoda za turizem Žirovnica. V Kranju se nam je pridružila skupina iz OŠ Franceta Prešerna Kranj, v Žirovnici pa še skupina iz OŠ Franceta Prešerna Žirovnica.

Prispevek o pohodu si lahko ogledate na spodnji povezavi:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174374790

Zapisal: Andrej Gregorač

Stran 2 od 41234