Letošnji izlet v okviru projekta “S srcem v svet” je bil nekoliko drugačen, a zato nič manj srčen in posebene. Z ekipo šestih otrok in mladostnikov smo se v drugi polovici prvomajskih počitnic odpravili na otoko Krk, natančneje v Baško. Čeprav nam je tempo krojilo nenehno preverjanje vremenske napovedi in izdelavo plana A in plana B, nam ga je s pozitivnimi afirmacijami uspelo krojiti nam v prid.
Tako smo se prvi dan sočnim žarkom nastavljali na vrhu Učke, se sprehajali po cvetočih in dišečih poteh Velike Drage in pasli svoje oči na prekrasnih razgledih na neskončno modrino. V Baški, kjer smo se pozno popoldne nastanili v Celjskem domu in nas je prijazno osebje crkljalo preostale dni našega druženja, smo v celotni podoživeli njene lepote.
Iskali smo razgledne točke in plezali na okoliške vzpetine. Se sprehajali po čudovitih plaža, ki jim ni bilo videti konca in na katerih smo se počutili kot v kakšnem filmu. Kljub temu, da je imelo morje samo 14 stopinj, smo se v njem ohladili skoraj vsi, nekateri so v njem celo plavali in prepevali. S pomočjo kanujev smo rezali gladino morja in zapustili obalo tudi za več kot le nekaj metrov.
Ob včerih smo se sprehodili po mestnem jedru, se pridružili plesoči množici na terasi nekega bara, si privoščili sladoled in spominke iz stojnic.
Ena od deklet je prestopila magično mejo polnoletnosti, tako da nam tudi rojstnodnevne zabave ni manjkalo.
V nedeljsko jutro nas je zbudila burja, najbolj pogumni so se za slovo vrgli v peneče valove, vseh odtenkov modre. Glasno smo že razmišljali, kaj bomo storili, če zaradi vetra ne bomo mogli čez most in vzdih razočaranja, ko smo vseeno uspeli in komentar: “O, škoda, da ni zaprt. Zdaj moramo pa zares domov.” priča o tem, kako nam je kratek oddih še enkrat več napolnil srca z nepozabnimi, brezskrbnimi momenti polnimi novih spoznanj o sebi, drugih in svetu.
Zapisala Katja
